Otroci nastradajo od vrstnikov
Predalčkanje. Razvrščanje. Stigmatizacija. Označevanje. Posmehovanje. Vse to se žal začne že v vrtcu, najbolj pa se pokaže v osnovni šoli. Človek skoraj ne more verjeti, da žaljivke prihajajo iz otroških ust in da so ravno otroci tisti, ki najbolj žalijo in užalijo svoje vrstnike.
Kot otrok se največkrat ne znaš braniti. Največkrat si tiho ali pa rečeš kaj, zaradi česar si tako ali tako deležen še večjega posmeha. Zato je tako pomembna družina.
Starši in družina so steber
Otrok mora vedeti h komu se lahko zateče in komu se lahko zaupa. To so starši. Družina. Starši smo tisti, ki se borimo za svoje otroke, jih vzgajamo v dobrih vrednotah in se za njih zavzemamo. Ne smemo dovoliti, da naše otroke kdorkoli, kakorkoli zlorablja. Še posebej psihičnega nasilja je ogromno in največkrat je zakrito. Otrok pa trpi. Starši moramo otroku prisluhniti in se z njim pogovarjati.
Joj, koliko vas je!
Sama izhajam iz (glede na slovensko povprečje) velike družine s šestimi otroki. Verjetno vam je že jasno, da sem v času osnovne šole bila deležna marsikatere sočne na ta račun. Iz ust otrok. Vrstnikov. In ja, ni bilo enostavno. Ampak sama sem vedno bila ponosna in hvaležna, da imam toliko sester in brata. Hkrati pa sem bila hvaležna za ljubezen in trdno oporo staršev.
Vera
Zakaj bi dandanes, ko živimo v tako odprtem svetu, bila vera stigma? Vsak človek si naj najde duhovno napolnitev, ki mu pomaga zoreti in bolje živeti. Sama sem staršem hvaležna za milost vere, ki so jo prenesli na nas, svoje otroke. Kot družina smo skupaj hodili k maši ob nedeljah (kot večina drugih) in včasih tudi med tednom. Skupaj smo molili. Meni je to res veliko pomenilo. Zanimivo pa je, da je bila vera spet kamen spotike pri vrstnikih.
Ona bo nuna!
Iz časa osnovne šole se spomnim prazničnega plesa. Vsi smo plesali in se zabavali. Prišlo pa je do dogodka, ki je marsikomu pokvaril lepe trenutke. Vrstnik me je povabil na ples, in še preden sem uspela karkoli odgovoriti, se je oglasil en drug, ki je posmehljivo rekel: “Ona pa že ne bo plesala! Ona bo itak nuna!” Takrat bi se najraje pogreznila v tla. Res mi ni bilo vseeno. In če bi se zdaj vrnila nazaj, bi mu znala in upala marsikaj povedati nazaj. A takrat nisem. Sem pa danes toliko bolj ponosna na svojo pokončno držo in da sem spoznala svojega pravega plesalca – svojega moža.
Otroci so ogledalo staršev
Od kod otrokom takšne ideje? Zakaj bi se otroci, najbolj nedolžna bitja, tako grdo posmehovala? Odgovor je na dlani. Otroci so ogledalo nas, staršev. Poslušajo nas (četudi ne dajejo takšnega vtisa), nas posnemajo in v njihovo podzavest se vtisne vse, kar vidijo in slišijo doma. Zato starši, pozor! Bodite dobri zgled otrokom! Ne opravljajte in ne obrekujte! Še posebej pa ne ljudi, ki jih poznajo.
Hvaležna
Vem, da se mladi velikokrat spopadate s takšnimi in drugačnimi stigmami, ki vam jih nalepijo vaši vrstniki. Jaz vam pravim tako. Ne sekirajte se! Bodite pogumni in močni! Upajte si reči besedo sebi v bran in postavite se zase! Kdaj je pametno biti tudi tiho. Naj gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Zaupajte staršem in svoji družini. In če imate res iskrenega prijatelja, seveda tudi njemu. Sama pa verjamem, da prave prijatelje v večini spoznaš šele v srednji šoli, še bolj pa na fakulteti.
Bodite hvaležni! Zagotavljam vam, da vas bodo vse preizkušnje, tudi tiste majhne, oblikovale in pripravile na življenje. Po svetu hodite pokončno, saj je vsak človek dragocen in vreden!
Nasvet
Za konec se bom spet ustavila pri nas, starših. Vse je namreč odvisno od nas. Od naše vzgoje. Ne pustimo svojih otrok brez pravih vrednot. Privzgojimo jim zdravo samozavest in empatijo do sočloveka, predvsem pa jim bodimo ravno mi prvi in pravi zgled. Trudimo se za to! Trudimo se, da bodo naši otroci pošteni državljani tudi, ko bodo odrasli.
Foto: Pixabay