Če ste tole začeli prebirati, verjetno mislite, da smo iznašli nov pravilen način vzgoje in da bo od sedaj naprej vse šlo gladko. Če tako menite, se motite.
Pravilen način vzgoje ne obstaja!
Dejstvo je, da lahko preberemo nešteto člankov ali knjig na temo vzgoje. Lahko se urimo v različnih vzgojnih prijemih in poslušamo predavanja, ampak na koncu ugotovimo, da smo še zmeraj v dvomih, če delamo prav. Vzgoja se nam tolikokrat sesuje in jo gradimo vsak dan na novo. Tukaj bi si izposodila izjavo Marka Juhanta, specialnega pedagoga: »Če se vam meša, verjetno nekaj delate prav.«
Delati za dobro otroka in mu pri tem ne škodovati
Vsak človek je ednistven, zato je potrebno poslušati otroka (vsakega posebej!), poznati in spoznavati njegovo naravo, značaj, temperament… le tako se bomo lažje pravilno odzivali na njegovo vedenje. Moramo vedeti, da kar je za enega otroka dobro, je lahko za drugega škodljivo. Primer: time – out. V njem bi naj otroci doživljali negativne občutke in posledično razvijali negativne vzorce obnašanja. Zato je za večino otrok verjetno nekonstruktiven, ampak pri določenih deluje in pomaga. Nekateri otroci v trenutkih jeze enostavno rabijo odmik, osamo, mir, kjer bodo lahko sami s sabo in s svojo težavo. To je lahko le par minut, potem pa je vse pozabljeno in gre naprej.
Treba se je zavedati, da včasih razumevanje, objemi in razlaga ne delujejo. Takrat se je treba poslužiti drugih prijemov, ki nikakor ne smejo biti izraz naših lastnih frustracij in negativnih čustev.
Umirjeni starši so dobri starši
Otroci hitro začutijo naše počutje in ko smo nervozni, najbolj nagajajo. Jezo začnemo kuhati v sebi, ko imamo občutek, da smo izgubili kontrolo nad situacijo in se ne moremo spopasti z njo. Kako pa postanemo bolj umirjeni? Načinov je veliko. Vsakemu ustrezajo njegovi, ampak dejstvo je, da jih mora vsak najti in živeti. Primer: zmanjšamo tehnologijo (telefon, računalnik, radio…), se gibamo na svežem zraku, vstanemo pred vsemi, imamo zdrav ritem spanja, smo fizično aktivni, itd.
Dober zakonski odnos in skrb zanj
Če bova midva z možem povezana, če se bova ljubila in spoštovala, če bova delala na najinem odnosu in zakonu, bo to močno vplivalo na najine otroke. Pozitivno. Otroci so kot goba, ki srka vodo – oni pa vse okoli sebe. Iz družine posrkajo največ. Za življenje. Če bova midva držala skupaj, skupaj postavljala jasne meje in navodila, se bodo otroci v okviru teh mej počutili varne. Res je, pritoževali se bodo, da sva najbolj »zategenjena« starša, a hkrati bodo mirni in varni, ter kasneje te varnosti ne bodo iskali zunaj – v slabi družbi.
Vir fotografij: Pixabay
Naslovna fotografija: Canva
