OPTIMIZEM IN VESELJE

Znani pregovor pravi: ”Smeh je pol zdravja.” Res je tako. Veselje prinaša dobre spremembe v življenju in veseli ljudje to vedo.

Optimizem, veselje in sreča

Optimizem je osebnostna lastnost. Izvira (manj kot 50 %) iz genetike in iz okolja. Starši smo tisti, ki ustvarimo okolje v katerem se otrok optimizma nauči. Seveda nanj vplivajo tudi vzgojitelji, učitelji…

Optimist je človek, ki pričakuje pozitivne rezultate, četudi so stvari na prvi pogled težke.

Z optimizmom povezujemo veselje, ki je eno izmed osnovnih, prirojenih pozitivnih čustev, ki ga doživljamo ob izpolnitvi pomembne želje, cilja.

Ljudje, ki so veseli, doživljajo pozitivna čustva, so posledično bolj optimistični, umirjeni, duševno zdravi, hkrati pa imajo tudi boljše medosebne odnose.

Vsi smo že slišali za pozitivne učinke sreče. Tiste prave, pristne sreče. Nanjo vpliva veliko dejavnikov. Sreča pa je lahko tudi stvar odločitve. Na primer: da sem bolj hvaležen, namesto, da jamram. Ali, da znam v dani situaciji videti dobro, ne samo slabo.

Kako imeti in ohraniti pozitivni pogled na življenje?

Z možem sva se pogovarjala, da sva najbolj pozitivno gledala na življenje, ko sva se spoznala. Takrat sva bila najbolj optimistična in neobremenjena, zdaj pa zaradi vsakdanjih skrbi in rutine, na veselje večkrat pozabiva.

Najtežje je takrat, ko pridejo preizkušnje. Kaj storiva takrat? Kako v težkih časih ohranjava pozitivni pogled na življenje? Nama pomaga tole:

Živiva vsak dan posebej.
Sva hvaležna za malenkosti in znava reči hvala.
Zjutraj, ko se zbudiva, se zahvaliva za nov dan, da živiva, dihava…
Vzpodbujava drug drugega v optimizmu.
Razveseliva drug drugega (kava, objem, poljub, pohvala, spodbuda, zahvala, čas za naju, za družino…)
Kaj postoriva namesto drugega (pomivanje posode, odnašanje smeti…)…

Tako midva ohranjava živost in prisrčnost v zakonu in družini. Tako ohranjava navdušenje nad življenjem, tudi ko je časovna stiska. Res je v dnevni rutini izziv najti čas za pozitivnost. Ampak je treba.

Kakšno okolje ustvarjava?

Starši smo res odgovorni za to, kakšno okolje bomo ustvarili svojim otrokom. Ali se bodo v njem lahko naučili optimizma? Tudi midva se spopadava s tem in imava več načinov:

Poskusiva biti vesela, energična in nasmejana.
Otroke spodbujava k veselju in hvaležnosti – učiva jih reči hvala.
Spoštujeva se in veseliva drug drugega. Otroci to vidijo.
Pred otroki se trudiva lepo govoriti in obnašati. Če med nama kdaj pride do nesoglasij pred otroki, se tudi pred njimi pobotava in si rečeva oprosti.
Otroke učiva, da je koristno, če kakšno stvar, ki nas jezi, obrnemo na humor in rečemo samo: “Hecam se.”
Trudiva se ustvarjati varno, sproščeno in veselo družinsko vzdušje, da bodo otroci veseli, ne pa zagrenjeni.
In končno: midva sva zgled.

Biti hvaležen

Ste se kdaj vprašali kakšno vlogo dajete veselju v družini? Kakšno okolje ustvarjate? Naj vam bo v izziv, da vsak dan najdete nekaj, za kar ste hvaležni. Naj vam stvari ne bodo nepomembne in samoumevne, ampak dar, ki vam je podarjen. Veselite se in se v tem tudi spodbujajte.