Ko sredi septembra v trgovinah zagledam božične izdelke, se najprej vprašam: »Čakaj, katerega meseca smo danes?« In potem ugotovim, da je z mano vse v redu. Razumem, da trgovine ponujajo vedno več in prehitro. Tako hitro, da ljudje sploh ne dojamemo in kupimo, ne da bi prej razmislili.
Kaj išče svet in kaj potrebujem jaz?
Kam hiti ta svet? Kaj pravzaprav sploh išče? Potrošništvo je postalo del naših življenj. Nekoč je bila trgovina luksuz, ki si ga ni mogel vsak privoščiti, zdaj pa je nakupovanje zapolnilo tiste prazne kotičke v našem vsakdanu, ki so namenjeni pomembnim stvarem. In nas je prevzelo. Čisto potiho in prikrito. »Glej, to moram imeti! To imajo vsi. Vau, kaj pa tole?« Ena izmed rešitev je ta, da se pred nakupom vprašam ali neko stvar zares potrebujem? Ljudje smo namreč duhovna bitja, ampak zaradi svojih dejanj smo vse bolj materialna bitja. In tavamo v megli, čeprav imamo za preživetje vse in še več.
Prehitevanje – primerjanje
Prehitevanje je v veliki meri pogojeno s primerjanjem. Da bom takšen ali celo boljši kot drugi, da bom imel to ali celo boljše kot drugi… Primerjati in prehitevati začnemo že zelo zgodaj, pri svojih otrocih, potem v šoli, prehitevamo na cesti, kjer toliko živčnosti in raztresenosti ter objestne vožnje, ki večkrat spominja na naša življenja.
Vso to nenehno hitenje in hlastanje za najboljšim nas podzavestno uči, da moramo imeti materialne stvari – nekaj, kar lahko primemo v roke – da smo lahko srečni, mislimo, da tudi boljši od drugih. Pa še to le za kratek čas. Le navzven. Znotraj pa je praznina, žeja, ki kliče po vodi. Pravi vodi, ki odžeja.
Stop primerjanju z »idealnimi življenji« na socialnih omrežjih!
Kaj pa naj naredim, da neham biti suženj primerjanja z drugimi, suženj prehitevanja? Najprej si moram priznati svojo težavo, potem pa se zavestno odločiti za spremembo in se zanjo truditi. Vsak dan znova in znova. Začeti moram spoštovati sebe, svoje talente in se nehati primerjati s sosedom ali z določenimi osebami na socialnih omrežjih. Hkrati pa moram spoštovati tudi njih. Potem se moram umiriti in živeti ta trenutek.
Kaj je zame smisel meseca decembra?
Ko se bliža december – praznični mesec, bi bilo dobro, da se osredotočim na bistvo praznikov. Paziti moram, da mi materialne stvari ne zameglijo smisla, ampak mi pomagajo h globljemu doživljanju praznikov.
Mir. Mir. Mir. Pri sebi. V odnosu z drugimi. V družini. V svetu. To je pomembno in za to se je vredno truditi.
Vir fotografij: Pixabay
